Da ga predstavim. Ime mu je Vili. Zanimivo ime. Sam po sebi je tudi zelo zanimiva oseba. Zanimiv je meni in s tem bo verjetno zanimiv tudi vam. Vas že slišim, drage dame, da sem se začel prodajati hudiču. To ni res. Ne, ne, še vedno vas imam rad. On tudi. Mogoče je, da sva tekmeca. Ampak tokrat bo tekma častna. Na nivoju, brez umazanih igric. Vsaj dandanes. V mladih letih mi je bil, tako sem mislil, resen konkurent. Gibala sva se v podobnih družbah. Oba podobno jezična in zaletava.

No, če se konkurenta ne da ubiti, se ga je najbolje izogibati. Hoditi po svoji poti. V zgodovini so imeli razne dvoboje z meči, sabljami ? midva sva vse stvari uredila s pestmi ? mislim, da v petem razredu osnovne šole. Takrat ni bilo zmagovalca. Učitelj naju je spravil narazen. Če sem pošten do sebe in njega, mislim, da bi bil konec klavrn. Ruvala sva se deset minut in, očitno je bilo da, nobeden nima namena spodviti repa.

Kako sem prišel do njega ravno sedaj? Enostavno. Že nekaj mesecev se trudim napisati neko sočno zadevo. Rad bi jo objavil tukaj gor in on mi je, v neki družbi, dal nekaj zanimivih iztočnic. Takoj sem postal pozoren nanj.

Dandanes imam svojo družino mi ni več neposredno nevaren. -) Pred dnevi sem mu predal takraten dvoboj. Zapila sva ga. Ker pa se v življenju vse, prej kot slej, plača, je odšel domov z zelo tanko denarnico. Mislim, da mu je ideja o prenehanju tihega, napihnjenega, mladoletniškega ritanja zelo všeč. Takrat sva imela zanimivo teorijo, kot jo ima vsaka dandanašnja moderna vojska. Ta je; 'Potuj z mano po svetu, srečuj zanimive ljudi, in jih ubij.' Takšna sva bila. Trmasta in pedantna. Vse, kar nama je ostalo od takrat je, gledan z dandanašnjega vidika, hecno. Še najbolj je hecna reč, da niti ne veva zakaj sva si skoćila v lase. Verjetno je res moral biti kakšen tehten razlog, kot je to, da je šel mimo moje sošolke. Mogoče jo je, v tistem zanosu, tudi lepo, olikano, pozdravil.

Minilo je skoraj dvajset let po ravsu.

Ker vemo, da je obleka človeka le ovitek, ki je pregovorno lahko veliko boljša od vsebine, naj napišem, da ga to, da se oblači svojevrstno, očitno nič kaj ne moti. Mene tudi vedno manj. Pač ima svoj stil oblačenja in dokler ga nisem spoznal, sem bil prepričan, da je en velik pacient, ki si poskuša s svojimi zgodbicami o sebi in svetu odpirati vrata k ženskim mednožjem in si s tem hrani svojo usrano dušo. Pa sem se hudo motil. S svojimi filozofskimi mislimi, avtobiografskimi zgodbami leči duše poslušalce okoli sebe. Blizu so mu aforizmi, pesmi, ter razni mali pregrehi, ki slišijo na ime 'okusno šimfanje ', ki ga v poplavi novih sleng besed dandanes težko zaslediš. Sam se hitro znajdem v njegovem satirično metaforično ironičnem opazovanju dandanašnjega sveta, ki je, mimogrede, nadrkan z novotarijami in medčloveško gledano zelo pust.
Svoje misli rad izraža jasno, brez nepotrebnega kiča. Dovoli si tudi poslušati sogovornika in mu dovoli do besede, saj ve, da so, kakor se je sam zadnjič lepo izrazil, desetletja zavrtih ventilov podobni ekonom loncu. Prej ko slej udarijo na plano v tisti najkrutejši obliki. Pravi, da smo moški najbolj na udaru tam po štiridesetih. Ženske pa da rado meče že po tridesetih. Ampak za njegove ocene človeških zmožnosti bo še čas.

Je, kar je. Za tole pisanje o njem imam tudi njegovo privolitev. Pač sem človek, ki ima rad poravnane račune, kot je on, na novo, za korekten odnos med nama.

Vili, hvala. Vem, da se tukaj gor verjetno ne boš oglašal, ker računalnika doma nimaš. Praviš, da so ti krivi, da se ljudje ne znamo več pogovarjati med seboj. Tudi, da je domača 'zlata kletka' , ki jo ustvarjamo med sabo tisti začetek konca pristnih človeških odnosov. Da pa bi zaradi mene vsak dan obiskoval 'internet cafe' , da vidiš na svoje učke moje prepise misli, pa da tudi nimaš namena. V njegovih besedah sem zaznal, da mi zaupa, da ne bom počel neumnosti in se blamiral. Kot tudi to, da mi za svoje umotvore ne misli ničesar računati. Naj pišem stvari, kot jih vidim, saj imajo vsake oči svojega malarja.

In še ... oprosti, ker sem te prekstil v Vilija. Takrat sem ti nadel to ime. Pa ga, sedaj, nimam namena spreminjati.

le da si se v letih malce uštel

Prvi dan terapije: Ne se zapustit ?

... ali drugače povedano, Blazko, ti si šleva, pa da nau pomote , tudi ti, Vili ...



Ko sem se usedel za mizo sem mu z obraza razbral, da je moral imeti razburljivo noč. Bilo mi je jasno, da bo tele pol ure, preden grem po svojih opravkih, zelo zanimivo.

"Moški smo slabotni," je pričel. "One to vedo."

Uuuuuuu, tole zna biti pa zanimivo, sem si mislil. Naročim nama rundo opojne pijače in se zazrem za sosednjo mizo. Tam so sedele štiri ženske srednjih let. Hotel sem napisati, da so, po njegovem, v tistih zdravih letih, ko so ugotovile, da tako ne gre več naprej.

Vpraša me "Daj, stari, povej mi, ali so greha vredne?". "Oh, ja", mu odgovorim, "Zakaj pa ne? Saj gre samo za tisto uro trpljenja." Res so bile greha vredne. Pa se je začel ples. Vsul se je plaz očitkov, da sem 'lahek' plen. Opazujem ga nekaj časa in vem, da ima nekaj za bregom.

Nenadoma vstane in mi nakaže, da bo sledil premik k njihovi mizi. No, prav, sem si mislil, si bom vsaj učke spočil. Bolje malo ušesa skup tiščati in si učke spočit, kot gledatii bradat obraz.

Po nekaj uvodnih stavkih sem spoznal, da imava opravka s 'kura potencialom'. Spraševal sem se, kaj mi hoče dokazati. V družbi sem se počutil solidno, bilo je nekaj izmenjav mnenj, na šibki intelektualni ravni. Ampak dobro, zakaj sem 'slaboten'? Tole, kar mi kažeš, dragi Vili, je na meji med neumnostjo in škandalom, ko bo moja izvedela, kam si me dal. Bogi Vili, spet bo za vse hudo kriv, sem si mislil.

Eto, po desetih minutah pogovora, se Vili odloči, da bi bil čas, da nadaljujeva za najino mizo.

'In?' me vpraša, ko sediva za mizo.

"Lej, 'kura efekt'. Roke odroči, ko jo zagledaš in tuli, kot, da ti je zadnjič. To obvladava.

Opazuje me. "Ti si trčen," me pohvali. "Tele so frigidne, ene bolj, druge manj, imajo hladen intelekt. Življenje so zapravile za iskanje zelo dobro situiranega in nasploh fuka vrednega deca. Z njim se postavljajo pred kolegicami. Pomaga tudi, da je oseba moškega spola vsaj malo slavna. Njihov prvobitni cilj ni sam fuk, ampak brez tega niti pod razno ne gre. Ta je le orodje."

Opa, sem si mislil, sorodna duša. "S katero nisi?" ga čedno vprašam, saj sem vedel, da moram mal udarit na njegovo vest.

"Lej, to ni vprašanje na mestu," mi odgovori. "Pa ti veš, kje je tisti glavni razlog, da je svet takšen, kot Je?"

"Čakam na tvoj odgovor," nisem znal nehati.

"Vse po vrsti sem dal skozi."

Ker sem bil tiho in sem strmel vanj, se s komolci nasloni na mizo in mi prizna "Veš, bil je čas, ko sem bil zelo obupan."

In to naj bi popravilo moj vtis o njem? Le kaj bom še danes doživel, sem si mislil in ga še malo pustil v njegovem svetu. Nisem razumel tele zadeve. Ne mara jih, pa je šel z njimi. Z menoj ni tako, če se mi dopade, grem. Drugače pa ne in pika. No, kot vedno sem se poskusil postaviti v kožo sogovornika.

"Ja, pa hudo nadelan, da ti še stopil ni, predvidevam," sem nadaljeval in še malo navil uro "jaz o tistih, ki so bile z mano ne govorim tako. Pač rečem, da nisva kompatibilna."

"Šleva, iskrene čestitke," je bil kompliment na mestu.

Eto, pa se je nadaljevala salva o tem, da jih je poskusil nekaj rešiti tega prekletstva. Da je ugotovil, da so vse te igralke. Da se sicer zelo trudijo, hlinijo orgazme, še posebej, če si jim vsaj malo všeč. S tem si tudi branijo svoj ugled, kot fuka vredne primadone.

Moški smo, vsi po vrsti, sebični prasci, kot se je slikovito izrazil, tolk zagledani v svoje probleme, da niti ne opazimo te igre. Posledice pa so kasneje vidne, ko poskušamo, tako ali drugače, ubežati.

"Zamisli si, da je moški še jalov zraven, kakšen je efekt?" me je malo podražil. Nadaljuje, kot vem: "Prazna slama. Nič - njegov ego je velik, nič več."

Poskušal sem ga zmesti, ko sem ga vprašal, kaj je pa on pričakoval? Mile jere, ki komaj čakajo, da jih bo presvetlil, držal nad gladino vode, ali enakovredno ženico?

"Oh, kolega," mi je rekel, "zdajle pa posegaš že na drugo temo, ki sliši na ime enakost spolov. Do naslednjič naj bi to tvoja domača naloga."

Dobro, postavlja se še nekaj vprašanj, kot je, zakaj pa se veliko zakonov prime? Glede na to, kar sem slišal, smo mi slabiči, ki jih ni težko pretentati, ker ta prava bo že iznašla način, kako iz njega narediti copato. Tudi iz ta najbolj hudih, najmočnejših. S prstom bo kazal name in se mi smejal.

Prav, sem si mislil, naredil bom domačo nalogo in dal tole tam gor. Napisal bom še nekaj misli iz konca najinega pogovora.

Torej, po njegovo, je važno kako telo v elementu, tu je oštro mišljen seks, odseva, se odziva, kaj nudi in ne kako zgleda.

Lepa godlja, če gledam z aspekta, da imaš za sabo polomljen zakon, pa tudi lepega otroka, s katerim se ne smeš družiti, ker so ti to sodno prepovedali.

Ženske se, po njegovo, gredo intelektualke, ki jim ta jemlje moč narave. One so soudeležene, ne samo moški. Če kdo kaj drugače misli se samo spreneveda, saj po njegovo, ko ženske zaslutijo priložnost, jo pograbijo in pri tem verjame, da bodo stvar že strenirala, popravila, nastavila in uravnala, da bo šlo, kot po maslu.

Moški pa smo šleve, no šele sedaj ga razumem vsaj malo, pa si svojih pregreh in napak ne upamo spreminjati in jih tudi nočemo. Mi smo tisti, ki se naj ne bi prilagajal. Pa se. Samo malo. Ko tuhtam o tem, vem, da mene se ne da. Niti malo. To je tisti moment, ko lahko ženska ugotovi, da ne gre, da si njen moški tega ne zasluži, se kaj hitro obrne drugam. Išče svojo drugo žrtev. Problem pa ni veza, kot takšna, ampak je kriv seks, ker stvari niso kompatibilne.

Če kdo kaj drugače misli se spreneveda. Vsi vemo za kaj gre pri stvari. Razlika je le v tem, da smo moški malo bolj realni in že na začetku vemo kako stvari stojijo. One so bolj sanjačice. Bolj potrpežljive sorte.

Popravljam, da bo Vili zadovoljen. Moški smo krivi, ker smo slabiči in nasedamo nekim idealom. Potem pa, nehote, bežimo.




Sledi; Točka G in z njo povezano enakost spolov.

Drug dan - oh ta tko opevana enakost spolov!

"Ženske vse svoje težave prevalijo na moškega. Same niso ničesar krive." Mi naloži, preden se usedem na moje mesto.
Medtem , ko mi natakarica nosi pijačo, si glavo podpiram z rokama in ga opazujem, kako se mu trese roka. Aha,si mislim, pri sedemintridesetih se mu roke tresejo, kot pijančku na zdravljenju. V najhujši krizi in so zraven čisto obupani.

"Vili, katera ti ni dala?"

Tišina.

Začnem tuhtat. Sranje. "Ne mi reči, da se ti ni dignu?"

Takrat se mi približa. "A se ti delaš norca s sebe, ali mene?" Pred nosom mi zapleše njegov krivi prst.

"Vili, dej povej za kaj gre? Zakaj ona ni nič kriva?"

"Meni, navkjub vsem šokom v zadnjih letih z Andrejo, hidravlika še vedno dela, tudi olje še vedno šprica, " mi dopoveduje.

Bilo mi je jasno. Enemu drugemu ne maže čisto po reglcih.

"Par dni nazaj, se mi je zgodilo. Nalatel sem na fuka - ne nujno potrebno. Ampak sva vseeno šla. Verjetno sem se ji zasmilil. Andrejina kolegica."

"No, odlično, sedaj nabijaš še kolegice svoje bivše žene? A še nimaš dovolj problemov? Dej bod, vsaj enkrat mal karakter." Pomolčim in nadaljujem. "Bizgec. Hitro mi povej, katera je bila?"

Tišina, drugič. Tokrat je bil naslonjen na naslonjalo svojega stola in gledal v strop, kot, da premišljuje, če sem vreden njegovega zaupanja.

Primem telefon, začnem vrtat po njem. Mal sem blefiral.

"Kaj počneš?" Me vpraša.

"Ahhh, nič , nič. Le kje imam Andrejino cifro."

Iztrga mi ga z rok, me z njim prijateljsko potrepja po čelu in ga odloži. "Kreten"

Eto, pa smo že pri komplimentih. "Ona je izvedela, a ne, " je bila bolj moja trditev, kot vprašanje.

Pokima. "Verjetno jo je klicala in ji rekla, veš Andreja, meni pa pri njem ni prišlo, zaradi njega mi ni prišlo. Sej ni čudno, da nisi zdržala ob njem, če je pa takšen revček."

Takoj mi je bilo jasno. Hit linija deluje. Verjetno sta se slišali, še preden so se rjuhe ohladile.

Povedal mi je, da ga je klicala njegova žena in mu dala vedeti, da je on zanič. Da pa sta oni dve samo ubogi revici, ki sta naleteli nanj.

"Pa, ti si streljal?"

Pokima in pije s kozarca. Njegove roke se oklepajo kozarca, kot zadnje bilke. Pa tudi če mu ni, je v tem momentu čist vseeno.

"Zakaj moški s tem nimamo problemov?" me vpraša in se muza zraven. "Ne glede na to, kako grdo, debelo, kilavo imamo pod sabo, vedno nam pride. Si se ti to, kdaj vprašal?" Ne pusti mi do besede. Ima svoj monolog. "Vseeno nam je. Ko seksamo smo tam, pri stvari. Osredotočeni na tisto špranjo." Poplakne ves gnus in nadaljuje. "Mi smo osredotočeni. Ko seksamo, to počnemo tisti moment, z njo, in to je vse o čemur razmišljamo. One, one, pa ne. To ves srž problema. One ne razmišljajo o tem, kar delajo. Imajo kup problemov. O, bog, ali bi lahko to naredila? Bo hudo narobe, če je to v avtu na parkirišču, polnem ljudi? Bo dobil napačen vtis o meni? Ali si me bo zapomnil? Me bo poklical jutri? Če ne, ali imam njegovo telefonsko številko? Mi je res všeč, ali bi ga rada dala dol? Mislim, da mi je všeč. Lahko zagrabim njegovo rit? Naj mu pustim, da mi ga vtakne v rit? Naj mu jaz vtaknem prst v rit? Mi bradavičke štrlijo? Oh, ne pogruntal me bo. Upam, da mi stojijo." To je bruhalo iz njega. Pomolči, ves obnemogel od vsega gorja, ki se mu je nabral v tem trenutku.

Ko razmišljam o zgoraj opisanim se nasmehnem, ker mislim, da je to le navaden drek, pa sem vseeno previdno tiho.

"Hudič a ne?" je vse, kar lahko spravim iz sebe. Zraven pa se režim na ves glas. Starega so dobile v precep. Še huje. Ni mu vseeno. Ena mu je zlezla pod kožo. Problem je, ker živimo v malem kraju, kjer se vsi poznamo in ni več pravih skrivnosti o nas. Frajer ima celo to srečo, da sta oni dve kolegici iz malih nog.

"Tako, to veš. Sem ti raje povedal, ker se ve. Jutri bo na oglasni deski, da sem jo, vsaj, posilil. In veš v čem je največja tragika tega nadaljevanja?

"Predvidevam, da te je vprašala," mu odgovorim.

"Mi je že prišlo, preden je, nesramnica, odpikala ves svoj seznam."

Smejala sva se na glas in premišljevala o bizarnosti trenutka.

"Če mene vprašaš," nadaljuje, ko se malo umiriva, "meni bi ta čas prišlo vsaj petkrat. Pa saj sem garal petinštirideset minut. Škoda, da ji nisem pokazal spuščaje na njem"

"Zahtevne so," se ne pustim zmesti.

"Ženske ne razumejo nekaj stvari. Za njih ne veljajo ista pravila. One nam ne morejo biti enakovredne. Niti pod razno ne." Je obviselo v zraku bolj trditev, kot vprašanje.

Pijeva. Med tem začneva ugotavljati, da je natakarica prav mična gospodična. Vedno lepša. Od runde do runde pridobiva na kvaliteti ovojnice.

"Pa saj si nismo toliko različni" nadaljujem, a me prekine, kar ni njegova navada. Alko sili z njega. Meni pa je malo vseeno. Jaz sem čisto zadovoljen s tem, kar imam.

"Seveda si nismo različni. Vsi imamo G točko, če še ne veš."

Odročim roke in jih počasi dvignem proti stropu. Gesta je bila, dajmo stari, daj ziiiin, ker bom drugače počasi umrl.

"Pusti ti mojo prostato pri miru. Zaenkrat prav lepo funkcioniram brez nje," dodam med tem.

"Beži, no beži, moškega je lahko zelo enostavno zadovoljiti, ker imamo vsi G-ejevko na istem mestu. Nikoli se ne skrije, nikoli se ne spremeni. Bistvu je odporna na butce. Dobro, če ga ženske ne opazijo takoj, ima možnost, da zraste do prepoznavnosti.

Takšen je način nekaterih penisov, mogoče je neumen, ampak takoj se ga da opaziti. Prav kliče na tukaj sem. Tuuuukaj. Tepka, tukaj.

Kaj razmišljaš?" me vpraša. Ko skomignem, da mi je vseeno, nadaljuje.

"Ja, ja saj jim jo nočem vzeti. Tudi ženske imajo svojo G točko. Sigurno, čisto sigurno jo imajo. Vsaka svojo. Problem? Seveda ni problem, vsaka ženska ima svojo G točko. Seveda jo ima. Z malo razliko, da jo ima vsaka na drugem mestu. Kot kura, ko bezlja po pašniku"

Butnem v smeh, ker mi je tole vse zelo smešno.

On se ne pusti motiti. "No, pa mi povej, Blazko, kako naj bi jo jaz potem našel?"

Ejga, glavo not porineš in pogledaš, če ne gre drugače, si mislim. Al pa meni prepusti posel, pa bo.

"Vsaki drugače pride. Enim,ko jih primeš za vrat. Takoj, pri drugi pa se že pritožuje, če jo boš samo žgečkal ali seksal?" Spet najeda.

"Veš, če bi bil s katero vrtničarko, bi te vprašala, če si mogoče kirurg." S to trditvijo mu nič ne pomagam.

"Stari, dej mir" in nadaljuje. "Ženske morajo razumeti, da smo drugačni, da nismo mi tisti, ki kompliciramo in grenimo življenje. namreč, ženska enkrat za silo pofafata. Evo, je že profesorica z doktoratom. Takrat se vse konča. Ni potrebno več polagati izpitov. Se izpopolnjevati. Jebeš izopopolnjevalne kurze. Zakaj za vraga bi za to zapravljale svoj dragoceni čas, če imajo svoj spisk?"

Moški se naučimo zadovoljiti svojo žensko. In to je to. Ampak, zadovoljiš le njo. Bog ne daj, da bi poskusil pri njeni prijateljici. Greh delaš. Kot je to poizkusil moj kolega.

"Res ne vem, kdo te je tega naučil, ampak pri meni liži tam fižolček. Ja, ja, to je to, daj ga še malo. Ampak, tokrat probaj malo od strani. In tako naprej. Top so te, ki vedo zakaj ga imajo, " mi razlaga. "Samo, kaj je, če jih sedemdeset odstotkov raje igra, kot sodeluje, " se preseda, " se ne trudijo, ko imajo sam s sabo toliko problemov. Ne pomagajo."

"Moški pa izpademo kot teleti, ko jih poskušamo animirati s tistimi, nam, neprijetnimi vprašanji, kot so. Namigni mi. Ti paše tole?" Mu poskušam pomagati pri razlaganju.

"In veš, kakšen je ponavadi ženski najbolj neumen odgovor?" me vpraša.

"Karkoli, prosim." Mi ponudi odgovor.

"Po možnosti se zraven obnašajo, kot, da prvič vidijo penis?
S tistimi, ki ne sodelujejo pri stvari in ne spregovorijo, se dogajajo čudne reči. Mislim, ne smejo jeziti, ko ga dobijo v rit namesto v usta. Vpijejo in ritajo, da ne tam, samo ne tam. Ampak vsega je že prepozno. Za karkoli pa ja bom že vedel, kaj pomeni. Moram vesepovsod s sabo nositi slovar?

"Eto, ženskam je lahko. Peresno lahko. Karkoli naredijo, bo odlično. Lahko ga ližejo, frkajo, pljuvajo, pretepajo, mesijo, se gredo boks z njim"

Vili se ne da. "Že če se ga gleda dovolj dolgo, že to, če se ga gleda dovolj dolgo, intenzivno, bo nabreknil in izpljunil. Bolj iz vljudnosti, kot iz ekstaze. Potem se slišijo samohvale okoli, da so ga hipnotizirale in se mi mogel upreti njihovim bistroumnim očem.




Kot vidim ima Vili veliko več problemov, kot jih lahko ima človek njegovih let. Po moje se bo nekega dne moral odločiti kam bo vlagal.


Sledi: Blazko, kaj če sem noseč?

blaži...where are my story??